Tekst in glas: Matic Ferlan
Recenzenzija: Anja Guid
Uporabljena glasba: Antonio Vivaldi, Stabat Mater, 1727 (v izvedbi Ensembla 415 in kontratenorja Andreasa Scholla, posnetek iz leta 1995); vse pravice pridržane nosilcu avtorskih pravic
Uporabljene fotografije: Marcandrea; vse pravice pridržane nosilcu avtorskih pravic

“Če ne *ukam, *asturbiram. Če *ukam, običajno ne *enetriram, v glavnem *enetrirajo vame. *afam zmeraj in z velikim užitkom. Majhne *urce, upognjene *urce, tetovirane *urce, pirsane *urce, stare in mlade *urce, enkrat tudi gigantskega črnega *urca. Rad se po*ukam z neznanci na javnih straniščih. Nezaščiten. Največkrat *ukam z več tipi naenkrat. Redno prakticiram *ukkake, *isting, *issing, vse hkrati. Nezaščiten. Najrajši *rkam dva *urca hkrati, medtem ko *afam tretjega in imam četrtega v *iti. Nezaščiten. Moja največja želja: dva *urca hkrati v moji *iti. Priznam, da še zmeraj nisem *eksualno potešen. *al mi je. Zelo mi je *al.”

V črnino med Glejeve stebre je prišel nov projekt Vie negative *arija *omagaj, ki ga je Rok Kravanja zasnoval v VN labu. Četudi gledalec ne bi poznal Kravanje in njegove odrske štimunge, bi zagotovo takoj prepoznal, kako zelo sproščeno domačen je performer v tem projektu. Še bolj kot sicer. Saj vendar pripoveduje osebno zgodbo. Že sama intimnost prostora, ki jo malo gledališče Glej à propos omogoča, veliko pripomore k temu. Dvorana je v celoti presvetljena in tako zabrisuje sicer klasično cezuro med nastopajočim in občinstvom. Kravanjin izrazito publiko-angažirajoč pristop in njegova mojstrost hudomušne ironije, ki je včasih skoraj sarkastična, pa nas resnično sprosti in poveže z akterjem.

*arija *omagaj se zelo premišljeno in spretno giblje po večidel diametralnih svetovih z rimokatoliško cerkvijo na eni in homoseksualnostjo na drugi strani. Že scena (delo čudovite Olje Grubić) je genialen hibrid med enim in drugim – sestavlja jo namreč množica različnih sveč v obliki penisa, ki so po odrskem prostoru razporejene bolj kot ne svobodno. Kravanja nekaj voščenih falusov skupaj z drugimi krščanskimi “starter pack” insignijami, kot so mala keramična Marija, Sveto pismo in knjižica zakramenta svetega obhajila, razdeli med občinstvo. Na oder prinese še večji kos kičasto obdelane keramike, ki jo v domovih RKC fenov navadno najdemo na “bohcovih kotih”. Ta večja Marija je eden ključnih rekvizitov performansa. Ob branju pomenljivega pasusa iz okrutne 3. Mojzesove knjige in satirizaciji njene vsebine, se počasi začne oblikovati esenca predstave:

Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel: »Govôri Izraelovim sinovom in jim reci: ›Jaz sem Gospod, vaš Bog! Nikar ne delajte, kakor delajo v egiptovski deželi, v kateri ste prebivali, in nikar ne delajte, kakor delajo v kánaanski deželi, v katero vas vodim; nikar ne živite po njihovih zakonih! Po mojih odlokih delajte in moje zakone izpolnjujte in se po njih ravnajte: jaz sem Gospod, vaš Bog. Izpolnjujte torej moje zakone in moje odloke; človek, ki jih izvršuje, bo živel po njih; jaz sem Gospod.

Nihče naj se ne približa nobenemu sorodniku svojega mesa, da bi odkril njegovo nagoto; jaz sem Gospod. Ne odkrivaj ne nagote svojega očeta ne svoje matere; tvoja mati je; ne smeš odkriti njene nagote. Ne odkrivaj nagote žene svojega očeta; to je očetova nagota! Ne odkrivaj nagote svoje sestre, očetove ali materine hčere, rojene v hiši ali zunaj nje! Ne odkrivaj nagote hčere svojega sina ali hčere svoje hčere, kajti to je tvoja lastna nagota. Ne odkrivaj nagote hčere žene tvojega očeta; rodila se je tvojemu očetu, tvoja sestra je; ne odkrivaj njene nagote! Ne odkrivaj nagote sestre svojega očeta; meso tvojega očeta je. Ne odkrivaj nagote sestre svoje matere, saj je meso tvoje matere! Ne odkrivaj nagote brata svojega očeta; ne bližaj se njegovi ženi; tvoja teta je! Ne odkrivaj nagote svoje snahe; žena tvojega sina je; ne odkrivaj njene nagote! Ne odkrivaj nagote žene svojega brata; to je nagota tvojega brata! Ne odkrivaj nagote žene in njene hčere! Hčere njenega sina ali hčere njene hčere ne smeš jemati, da bi odkrival njuno nagoto; krvni sorodnici sta; to bi bila sramota. Ne jemlji za ženo sestre svoje žene, da bi postala njena tekmica, ko bi odkrival njeno nagoto poleg še živeče! Ne približuj se ženi, kadar ima mesečno čiščo, da bi odkrival njeno nagoto! Ne smeš spolno občevati z ženo svojega rojaka; s tem bi postal nečist. Ne dajaj nobenega od svojih potomcev v daritev Molohu in ne skruni imena svojega Boga; jaz sem Gospod. Ne smeš ležati z moškim kakor se leži z žensko; to bi bila gnusoba. Z nobeno živaljo ne smeš spolno občevati; postal bi nečist! In ženska naj se ne postavlja pred žival, da bi se z njo parila; to bi bila sprevrženost.

Ne onečiščujte se z nobeno teh reči, kajti z vsem tem se onečiščujejo narodi, ki jih bom pregnal pred vami. Dežela se je onečistila, zato sem jo kaznoval zaradi njene krivde in izbruhala je svoje prebivalce. Izpolnjujte torej moje zakone in odloke in ne počenjajte nobene od teh gnusob, ne domačin ne tujec, ki biva med vami! Kajti vse te gnusobe so počeli ljudje, ki so bili pred vami v deželi, in tako je dežela postala nečista. Tako vas dežela ne bo izbruhala, ker bi jo onečistili, kakor je izbruhala narod, ki je bil pred vami. Kajti kdor koli stori katero koli od teh gnusob, takšni, ki to delajo, bodo iztrebljeni iz sredine svojega ljudstva.

Izpolnjujte torej, kar sem ukazal izpolnjevati; ne ravnajte se po gnusnih zakonih, kakor so počeli pred vami, da se ne onečistite z njimi; jaz sem Gospod, vaš Bog.‹«

Zgodba za konceptom se počasi prične odstirati, ko nastopajoči s publiko deli nekaj spominov na svojo babico, ki ji je bilo, kako prikladno, prav tako ime Marija. Njeno posmrtno fotografijo (tisto tipično pred-pogrebno, na sinje modrem ozadju) položi na sedež v prvi vrsti, kot da simbolno postaja ena od gledalk. Razlaga o ritualu molitvenega prižiganja sveč, ki sta ga z babico kakopak pogosto mantrala. Ob dramatičnem preobratu, ki iz monotonega liturgičnega napeva preide v late 80’s dance pop štiklc, se tudi protagonist iz pobožnega Roka Kravanje, ki z babico hodi na Brezje, spremeni v ekstravagantnega Roka Kravanjo, ki nag poplesuje med stoterico belih penis-sveč.

Vmes za dobro mero skupaj s publiko še odmoli zimzeleno “Priznanje grehov”:

Vsemogočnemu Bogu in vam, bratje in sestre, priznam, da sem grešil v mislih, besedah in dejanju, mnogo dobrega opustil in slabega storil. Žal mi je, zelo mi je žal. Zato prosim sveto Devico Marijo, vse angele in svetnike in tudi vas, prosite zame Boga, nebeškega Očeta.

Nato pa pove, da birme nikoli ni opravil. Po hierarhiji krščanskih zakramentov je krst sicer že vstopnica na koncert, a to so sedeži čisto na koncu dvorane, z obhajilom si že v parterju, birma pa ti prinese VIP ložo tik ob odru. No, Kravanja ni nikoli prejel VIP vstopnice. Vmes je namreč spoznal diskrepanco med “vero ljubezni” in svojo homoseksualnostjo. Ko je to povedal svoji babici Mariji, mu je prebrala taisti Mojzesov pasus, ki je bil prebran na začetku predstave. Jasno mu je dala vedeti, da se ji gnusi.

Z ropotanjem z verigami in rogoviljenjem naokoli, z zvonenjem in klečeplazenjem, z umestitvijo sebe v pomensko polje med Marijo (keramično in tisto v prvi vrsti) in faluse, ter z obelodanitvijo, da njegov bog ni avtor grozljivih misli, kot jih najdemo v Svetem pismu, marveč je njegov bog teater, občinstvo, svoboda, vzpostavi kristalno čisto parabolo. Ob odrskem jemanju krvi dobi dramatični vzklik: “Moj bog, moj bog, zakaj si me zapustil?” nove razsežnosti. Za vse mu je iskreno *al, zelo mu je *al, za nič pa mu ne bo žal.