JESÚS RUBIO GAMO / EN-KNAP GROUP IN ZAGREBŠKI PLESNI ANSAMBEL: "GRAN BOLERO"
Ekstaza človečnosti
“Jesús Rubio Gamo na gibalni skript nalaga fine ornamente, ki trden in strukturiran plesni prolog dovršijo v kolosalni finale, ta pa publiko utopi v sublimni spektakularnosti iskrene poetike giba.”
Piše in bere: Matic Ferlan
Citate bere: Renato Horvat
Zvočna slika: Matic Ferlan
Glasbena oprema: Joseph Maurice Ravel, Boléro, 1928; vse pravice pridržane nosilcu avtorskih pravic
Slikovno gradivo: Andrej Lamut / EN-KNAP Group; vse pravice pridržane nosilcu avtorskih pravic
»Ravelov Boléro […] je bil kot nagon, kot vlak, ki goni naprej, poln energije. Dal mi je nekakšno obljubo: če vstopiš, te popeljem nekam na novo. Vstopil sem.«
(Jesús Rubio Gamo)
Jesús Rubio Gamo je plesalec in koreograf, ki je prejel več mednarodno vidnih nagrad na področju plesnih umetnosti. Največje evropsko vozlišče za raziskovanje plesa Aerowaves ga je dvakrat razglasilo za enega najperspektivnejših evropskih koreografov. Mladi Madridčan je leta 2015 ustvaril prvi zametek plesnega spektakla, ki smo ga v prejšnjem tednu lahko videli v ljubljanskih Španskih borcih. Iz 15-minutnega dueta se je Gran Bolero razvil v 50-minutno delo za 12 plesalcev oziroma plesalk. Rubio Gamo sicer paradigmatično v ples ne injicira politike. Da je na višku španske ustavne krize leta 2018 v prvo izvedbo predstave umestil šest plesalcev iz Madrida in šest iz Barcelone, je nad-politična gesta: je čudovita romanca o vzajemnosti, solidarnosti in kolektivnosti. Je ekstaza človečnosti.
Gran Bolero Jesúsa Rubia Gama jedrno temelji na magnum opus francoskega skladatelja, pianista in dirigenta Josepha Maurica Ravela iz leta 1928 – Boléro. To izrazito repetitivno glasbeno delo, ki vključuje osemnajst ponovitev iste špansko-arabske melodije z minimalnimi spremembami in v neskončnost ponavljajoči-se ostinato je spoj španske tradicije in mehanske prihodnosti. Boléro je nastal po naročilu, Ravel pa je menil, da ne gre za posebej dobro delo ter da je napisal marsikaj boljšega. Nekoč je izjavil: »Spisal sem eno samo mojstrovino – Boléro. Žal v njej ni glasbe.« S tem se je nanašal na izrazito izčiščenost, večno linearni crescendo, občuten poudarek na ritmu in neumorno loopanje enega in istega motiva, ki je v vsakem od 169-ih dvotaktnih krogov, malenkost bolj obložen. Bolj kot klasično orkestralno baletno delo, je Boléro koncept. In ravno to je njegova magija ali kot je zapisal Dražen Dragojević: »Ponavljanje ne ubija, ponavljanje odrešuje.«
Jesús Rubio Gamo je torej v lastni umetniški stiski, uteho in naposled tudi rešilno bilko, našel v meditativni spiralni repeticiji. To je izluščil iz avre glasbenega v strukturi Ravelovega Boléra, ter jo spojil s fizičnim koreografiranim ponavljanjem plesalcev. Tako kot Ravel stopnjevanje zlagoma in občuteno barva z mozaičnimi detajli, tudi Rubio Gamo na gibalni skript nalaga fine ornamente, ki trden in strukturiran plesni prolog dovršijo v kolosalni finale, ta pa publiko utopi v sublimni spektakularnosti iskrene poetike giba.
»V delu združujem matematične strukture s senzorično močjo. Rad gradim formalne arhitekture telesa, ki emociji omogočijo, da izbruhne. Zelo rad raziskujem male variacije in podrobnosti v ponavljanju, preizkušam ritmične možnosti enostavnih dejanj.«
(Jesús Rubio Gamo)
Gran Bolero je bil ustvarjen za potovanje po svetu; njegova srž je vendarle repeticija. Krstni uprizoritvi z dvema španskima ansambloma je sledilo še več izvedb, pred slabim letom pa so se povezali Jesús Rubio Gamo ter Iztok Kovač in Petra Glad Mažar, ki umetniško vodita edina sodobno-plesna ansambla v regiji – slovenski EN-KNAP Group (EKG) in hrvaški Zagrebški plesni ansambel (ZPA). Oba sta prvo srečanje z Gran Bolerom opisala v superlativih – Kovač je dejal, da niti v sanjah ni pričakoval tako silovito ekstatičnega večera, ki bo dvignil na noge amfiteater s 1200 glavo množico, Glad Mažar pa je predstava povrnila upanje in željo po vztrajanju – v življenju in v plesu. Šest plesalec EKG in šest plesalcev ZPA je tako prejšnji teden na odrskih deskah Španskih borcev izvedlo slovensko premiero in v Zagrebškem gledališču mladih hrvaško; poleti pa bo predstava, v sklopu Festivala Ljubljana gostovala v ljubljanskih Križankah.
»Zbrali smo se, da nadaljujemo s praznovanjem plesa in glasbe, ki nam dajeta zagon za naprej in nam kažeta, kako naj obnovimo vzgib in željo; ljubezen, ki jo potrebujemo, da ohranjamo vero.«
(Jesús Rubio Gamo)
Dvanajsterica plesalcev v Gran Boleru ne izkaže le neverjetne fizične discipline, ki jo to zahtevno delo veli od izvajalcev, marveč tudi skoraj metafizično sožitje dvanajstih teles, ki v vsakem trenutku delujejo kot en sam plesni organizem. In ravno to je ena ključnih odlik predstave, ki je bila med drugim razglašena za najboljšo špansko plesno produkcijo leta 2020. Jesús Rubio Gamo je uspel zorkestrirati celost teles – njihove fizične lastnosti, psihološko naravo, medsebojne odnose in električno napetost. Četudi koreografska gesta od izvajalcev le redko zahteva popolno gibalno poenotenost, je občutek uniformiranosti sižeja vseprisoten.
Plesne slike se z glasbenimi zlagajo kot tetris; prefinjena teatralnost Joséja Pabla Pola v priredbi Ravelovega Boléra, s koreografskimi prijemi Jesúsa Rubia Gama prav erotično koketira. Posamezne vinjete se, sledeč Ravelovi logiki štancanja ene in iste teme, ponavljajo ter zelo nežno in počasi nadgrajujejo, rotirajo in menjajo. Bolj ko se bližamo sklepu, bolj se človeška finost spaja z živalsko pristnostjo in – če parafraziram Iztoka Kovača – na koncu te poezije gledališča ostane le še iskrena, gola prezenca, oropana vse teatralne navlake in finalno dognanje publikuma – Gran Bolero resnično je velik.
GRAN BOLERO
Slovenska premiera: 4. 4. 2023, Center kulture Španski borci
Koreografija: Jesús Rubio Gamo
Asistentka koreografije: Alicia Cabrero
Asistentka koreografije v Sloveniji in na Hrvaškem: Clara Pampyn
Glasba: José Pablo Polo, ki bazira na glasbi Boléro Maurica Ravela
Oblikovanje svetlobe: Leon Curk, po originalnem planu Davida Picaza
Kostumografija: Katarina Markov (Atelje d.o.o.)
Nastopajo: EN-KNAP Group (Nuria Capella Florensa, Mattia Cason, Tina Habun, Davide Lafabiana, Tamás Tuza, Carolina Alessandra Valentini) & Zagrebški plesni ansambel (Luna Lilek, Nika Lilek, Endi Schrötter, Silvija Mušić, Linda Tarnovski, Karlo Topolovec)